Alkoholizem

Pravilo, da se pijanec spreobrne, ko se v grob zvrne, že dalj časa ne velja. Sistem zdravljenja bolnikov, ki so odvisni od alkohola, je v zadnjih letih zelo napredoval in zato imajo odvisniki danes veliko upanja, da se bodo pozdravili. Družine, predvsem pa žene premalo vedo o alkoholizmu, zato priporočam, da preberejo knjigo Janeza Ruglja "Dolga pot". Še nekaj je potrebno vedeti: zdravniki ne moremo nikogar prisiliti, da bi se zdravili. Ni dovolj napisati napotnico, bolnika naložiti v reševalno vozilo in ga prepeljati v bolnišnico, domov pa pride zdrav. Odločitev za zdravljenje mora tako ali drugače dozoreti v glavi alkoholika.

Nekaj dejstev:

Zakaj žene vztrajajo pri alkoholikih ali jih celo zagovarjajo? Klasična zgodba
Mož pije. Žena je zaradi pitja osramočena in ponižana. Zaradi vinjenosti in prepirljivosti, nimajo več družinskih obiskov. če so, so povezani z pijačo. Družina se počasi socialno izolira. Zaupanje v alkoholika kot partnerja in očeta se zmanjšujejo. Njegove družinske in delovne obveznosti se zmanjšujejo, vedno bolj jih zanemarja, finančno stanje se slabša. Razsulo družine na tej stopnji se prepreči, ker žena prevzame vajeti v svoje roke, postane glava družine, alkoholik pa nekak nebodigatreba privesek družine. Počasi zaupajo večjo odgovornost osemletnemu otroku, kot pa njemu. Očeta alkoholika se otroci sramujejo, kasneje ga zaničujejo ali celo sovražijo, ob prepirih in nasilnemu ravnanju alkoholika pa celo fizično branijo mater. Celotna družina se alkoholiku tako prilagodi, da ni sposobna narediti nič učinkovitega.
Manipulacije alkoholika Kaj storiti oz. kako pripraviti alkoholika za zdravljenje? • alkoholik mora dozoreti za zdravljenje (noben alkoholik se ne zdravi prostovoljno, zdraviti se prične, ko zaradi pritiskov pride v brezizhoden položaj). Prepričevanje, prošnje in rotenje ni uspešno. • tudi žena alkoholika mora dozoreti, osvoboditi se mora spon preteklosti (postaviti mora pogoj zdravljenje in prenehati mu mora dajati potuho) in na moža pritisniti z razvezo • pri alkoholiku, ki se noče zdraviti, je potrebno sprožiti postopek za odvzem vozniškega dovoljenja • zaradi zanemarjanja otrok, ogrožanja okolice, groženj,... lahko svojci alkoholika postavijo pred sodišče in zahtevajo varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma. Postopek morajo pričeti sami. Nihče ga ne more namesto njih. • podjetja se bodo morala zavedati, da jim alkoholiki naredijo lahko veliko škode (bolniška, poškodbe, širjenje alkoholizma) in jim ravno tako prenehati dajati potuho. Disciplinska komisija mora ukrepati takoj in od njega zahtevati zdravljenje. • pri finančnemu ogrožanju temeljev družine zaradi pijančevanja izpeljati postopek za odvzem opravilne sposobnosti • okolica (sosedje) mora na razgrajanje alkoholne osebe takoj in vedno prijaviti policiji ter sodniku za prekrške • za vsako grobo ravnanje predlagati kazenski pregon
Razvoj alkoholne bolezni 1. Predalkoholno obdobje - pitja zaradi lajšanja težav, navad, aperitiva - količina se zaradi tolerance počasi zvišuje 2. Zgodnje alkoholno obdobje - pogosteje pije, pogosto na skrivaj (ne pijem, če me nihče ne vidi) - občutek krivde (jezi se na vsakega, ki omeni pitje) - občasne izgube spomina (predvsem na obdobja pitja) 3. Kritično obdobje - izguba kontrole nad pitjem - agresivni napadi, za vse so krivi drugi - občasno nekaj dni abstinira, (zmorem brez pijače, torej nisem odvisen) - občasno spremni vzorce pitja (jaz to zmorem) - še vedno pogosto pitje na skrivaj 4. Kronično obdobje - zasvojenost - večdnevno popivanje - družba ga že obsoja - moralno, etično in socialno propada - poslabšanje zdravja (hrani se vedno manj, pije vedno več) - čustveni propad (ni ga sram, če ga vidijo drugi) - zameglitev intelekta Obstaja še ena delitev: 1. faza uničevanja družine 2. faza osebnostnega in intelektualnega propada Alkoholizem pri mladih Alkoholik nerad pije sam, zato sprotno skrbi za nove generacije alkoholikov. čOe je v družini alkoholik, je 40% možnosti , da se bo kdo od otrok vdal alkoholizmu. 98% otrok prvi kozarec alkohola dobi iz rok staršev. Zdravljenje mladih alkoholikov je zelo težavno. Uspeh daje samo zdravljenje celotne družine ali ko se zdravljenju pridruži njegova izvoljenka. Mladega alkoholika je potrebno naučiti, da zna trezen pokazati in izraziti svoja čustva, da lahko trezen pleše, da lahko trezen ogovori dekle.
Zdravljenje 1. Bolnišnica 2. Ambulanta 3. Klub zdravljenih alkoholikov Ni dovolj zdraviti alkoholika, potrebno je zdraviti tudi celotno družino, včasih tudi delovno okolje.


Bolezni klopov in borelija

Okoliški gozdovi Selške doline so zelo bogat rezervoar klopov in s tem bolezni, ki jih prenašajo te male živali. Klopi so zajedavci in se prehranjujejo s krvjo toplokrvnih živali, na žalost tudi človeka. Ko je klop prisesan, sesa kri, lahko pa tudi oddaja svoje trebušne tekočine nazaj v kri in s tem lahko povzroči različne okužbe. Je pa klop zelo trpežna živalca, saj je sposobna tudi več mesecev preživeti brez hranjenja. Na žrtev čaka na listih grmičevja, jo instinktivno zazna in nanjo skoči in se na ugodnem mestu prisesa. Borelijo povzroča bakterija v obliki spirale (spiroheta). Bakterijo imajo domače in gozdne živali, klop pa jo prenese na človeka

Bolezni klopov
Okoliški gozdovi Selške doline so zelo bogat rezervoar klopov in s tem bolezni, ki jih prenašajo te male živali. Klopi so zajedavci in se prehranjujejo s krvjo toplokrvnih živali, na žalost tudi človeka. Ko je klop prisesan, sesa kri, lahko pa tudi oddaja svoje trebušne tekočine nazaj v kri in s tem lahko povzroči različne okužbe. Je pa klop zelo trpežna živalca, saj je sposobna tudi več mesecev preživeti brez hranjenja. Na žrtev čaka na listih grmičevja, jo instinktivno zazna in nanjo skoči in se na ugodnem mestu prisesa. Klop povzroča več bolezni, najbolj pa sta znani borelija in pa klopni meningitis (meningoencefalitis).
Zelo pomembna je zaščita: pred odhodom v gozd robove obleke posprejajte z repelenti (npr. Biokil,...). Razen meningitisa (boleč in otrdel vrat, bruhanje) ni nobene nujnosti za obisk v dežurnih ambulantah. Bolezni potekajo počasi in se jih lahko zdravi. Počakajte na svojega zdravnika. Predvsem je nujna čim prejšnja odstranitev klopa, kar lahko storite sami. S pinceto ali prsti počasi odvijate klopa iz kože. Smer ni važna. Pomembna je odstranitev zadka, kjer so kužne snovi. čOe glava ostane v koži, se bo sčasoma odstranila sama in zato dodatno odstranjevanje ni dobro. Klopov ne mažite z olji, alkoholi in drugimi sredstvi, ker s tem zvečate možnost izločanja klopove črevesne vsebine v kri.
Borelija
Borelijo povzroča bakterija v obliki spirale (spiroheta). Bakterijo imajo domače in gozdne živali, klop pa jo prenese na človeka.
Klinični potek

  1. prisesanost klopa nad 24 ur
  2. zgodnji stadij - najpogostejša lokalizirana oblika poteka v obliki izpuščaja (eritema migrans, slika št. 1 in slika št.2) ali v obliki borelijskega limfocitoma. - redke diseminirane oblike (multipli eritema migrans, nevroborelioza /bolečine ponoči, ki se selijo/, prizadetost srca/palpitacije, perikarditis, miokarditis/, prizadetost sklepov/veliki sklepi/)
  3. kasna oblika, ki kronično prizadene predvsem sklepe, živčevje in kožo (akrodermitis chronica, slika št. 3)

Bolezen se zdravi zelo uspešno, predvsem v zgodnji fazi zdravi z antibiotiki, ki jih lahko dobite pri Vašemu zdravniku. Kasno obliko zdravijo v bolnišnici.


Gripa

Gripa je akutna virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi gripe in se pojavlja predvsem v zimskih mesecih. Značilnost gripe je, da se pojavlja v obliki epidemij, ki lahko zajamejo veliko število ljudi (celo več celin). Epidemije se pojavljajo na 2 - 3 leta in so posledica stalnega spreminjanja virusov gripe, proti katerim prebivalstvo nekega območja ni odporno.

SIMPTOM GRIPA VROČINA
VROČINA Visoka in traja 3-4 dni Redko
KAŠELJ Suh kašelj Pokašljevanje
GLAVOBOL Pogost in izrazit Redko
UTRUJENOST Izrazita in dolgotrajna Blaga in traja 3 dni do 3 tedne
Izčrpanost Nastopi takoj in je izrazita Se nikoli ne pojavi
NELAGODJE V PRSIH Zmeraj prisotno Je zaznavno in se lahko stopnjuje
ZAPRT NOS Včasih Pogosto
KIHANJE Včasih Zmeraj
VNETNO GRLO Včasih Pogosto
NASTOP BOLEZNI Nenadoma in naenkrat Počasi in stopnjujoče

Epidemiološke značilnosti Gripa je akutna virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi gripe in se pojavlja predvsem v zimskih mesecih. Značilnost gripe je, da se pojavlja v obliki epidemij, ki lahko zajamejo veliko število ljudi (celo več celin). Epidemije se pojavljajo na 2 - 3 leta in so posledica stalnega spreminjanja virusov gripe, proti katerim prebivalstvo nekega območja ni odporno. Prenos Virusi gripe se prenašajo s kužnimi kapljicami (razširjajo se po zraku s kihanjem, kašljanjem in govorjenjem), neposrednim stikom (poljubljanje) in posredno preko različnih okuženih predmetov (kljuke, telefonske slušalke..). Klinična slika Bolezen se začne 1 - 3 dni po okužbi z nenadnim porastom temperature, mrzlico, glavobolom, utrujenostjo, bolečinami v mišicah in kosteh; pojavi se dražeč občutek v žrelu, suh kašelj in pekoče bolečine v očeh. Temperatura je lahko neprekinjeno visoka (tudi 40°C) in traja 3 - 4 dni, redko do 7 dni. Pri otrocih poteka obolenje v blažji obliki in je podobno prehladu. Pri večini sicer zdravih ljudi mine gripa brez zapletov. Pri starejših osebah in pri kroničnih bolnikih pa lahko pride do zapletov. Najpogostejša zapleta sta pljučnica, ki jo povzroča virus gripe in sekundarna bakterijska pljučnica. Zdravljenje Pri gripi brez zapletov je zdravljenje simptomatsko. Pomemben je počitek in pitje velikih količin tekočine. V primeru zapletov je pogosto potrebno zdravljenje v bolnišnici. UKREPI ZA PREPREČEVANJE OKUŽBE IN ŠIRJENJA VIRUSOV GRIPE Pred okužbo z virusi gripe se zavarujemo z izogibanjem bivanja v zaprtih in slabo zračenih prostorih, kjer je veliko ljudi. Pomembno je vzdrževanje dobre kondicije s kvalitetno prehrano in redno telesno dejavnostjo. Oboleli naj ostanejo doma in naj ne obiskujejo starejših oseb, kroničnih bolnikov ali oseb, ki so v bolnišnici. Najučinkoviteje se zavarujemo pred gripo s cepljenjem. Cepljenje je potrebno opraviti vsako leto pred sezono prehladnih obolenj, ki se pri nas pojavljajo v povečanem številu proti koncu novembra ali v decembru in januarju. Sestava cepiva je vsako leto spremenjena po navodilih SZO. Ker odpornost med letom oslabi in ker je spremenjena tudi sestava cepiva, se je potrebno cepiti proti gripi vsako leto. Cepljenje je priporočljivo za vse, ki se želijo zaščititi pred gripo, še posebno pa za: • osebe, starejše od 60 let • oskrbovance v domovih za ostarele • odrasle in otroke, ki imajo kronične bolezni pljuč, srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične in živčno mišične bolezni • osebe, zaposlene v zdravstvu in drugih javnih službah (v vzgoji, prometu, obrambi, policiji...). STRANSKI POJAVI PO CEPLJENJU se pojavijo redko in trajajo 1 - 2 dni. • Lokalna reakcija: rdečina. oteklina, bolečina, zatrdlina. • Splošna reakcija: vročina, slabo počutje, mrzlica, utrujenost, glavobol, potenje, bolečine po mišicah in kosteh. S cepivom proti gripi ne preprečimo drugih, gripi podobnih obolenj, ki se pojavijo v istem času kot gripa.


Klopni meningitis

Klopni meningitis povzroča virus iz skupine arbovirusov. Prenos virusa se vrši iz klopa na klopa in iz okužene živali (miš) na klopa. (Značilen je dvofazni potek) Teden do dva po piku se pojavijo začetni prodormalni znaki, ki so neznačilni in so podobni virozi (slabo počutje, mialgija, GB, vročina). Ko to mine, je lahko nekaj dni v redu, nato pa se pojavijo znaki bolezni: vročina, glavobol, slabost, bruhanje, meningealni znaki (otrdel boleč vrat). Oboleli mora v bolnišnico, kjer se ga lažje nadzoruje.

Bolezen lahko pusti posledice. Za to bolezen ni zdravila, zato je zelo pomembno da se pred to boleznijo zaščitimo - s cepljenjem in zaščito pred klopi ob obisku gozdov.

Rak prsi

Rak dojke je najpogostejša oblika raka pri ženskah, za to boleznijo pa v nasprotju s prepričanji oboleva tudi 1% moških. Rak dojke je bolezen razvitega sveta, kjer predstavlja okoli eno petino vseh bolezni pri ženskah.

Med nevarnostnimi dejavniki bolezni so: - spol (ženski), - starost - družinska obremenitev - starost pri prvi in zadnji menstruaciji (daljše kot je obdobje menstruacije, večje je tveganje obolevnosti), - rodnost (pri ženskah, ki niso rodile, je verjetnost bolezni večja) ter - število porodov in dojenje (več porodov in daljša doba dojenja pomenijo manjšo verjetnost obolenja) - jemanje kontracepcijskih oz. hormonskih tablet, a to le v času jemanja tablet, - telesna neaktivnost in - uživanje večjih količin alkohola (predvsem več kot 40 do 60 gramov alkohola na dan). Slovenija sicer ni v evropskem vrhu po obolevnosti in umrljivosti zaradi raka, a napovedi za prihodnost niso rožnate. Na 100.000 žensk je tako v zadnjem času že skoraj 100 takih, ki zbolijo za rakom, pa se po zaslugi velikih napredkov v raziskavah o zdravljenju raka umrljivost zaradi te bolezni ne povečuje tako strmo. Pri ženskah, pri katerih je rak odkrit v zgodnjem obdobju, je tako preživetje skoraj 90-odstotno. Rak dojke veliko bolj ogroža tiste ženske, ki so prilagodljive in potrpežljive ter predvsem tiste, ki vedno potlačijo jezo oz. težje izražajo negativna čustva. Rak dojke se odkriva: - z rednim mesečnim pregledovanjem prsi - s pregledi pri ginekologu - mamografijo - ultrazvok prsi - Vsaka ženska bi si morala vsaj enkrat mesečno pretipati prsi in v primeru, da: - zatipa zatrdlino - opazi pomarančasto kožo - opazi izcedek - bi se morala oglasiti pri svojemu zdravniku. Rak dojk je POMEMBNA preventiva. Mesec oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk. Rak dojk ni nova bolezen, spremlja nas že tisočletja. Medtem, ko je bila bolezen še v začetku tega stoletja neozdravljiva, lahko danes s kombinacijo kirurgije, obsevanja in sistemskih zdravil (citostatiki, biološka zdravila, hormonska zdravila) ozdravimo več kot polovico pacientk. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah po svetu in pri nas. V Sloveniji zboli za rakom dojk vsako leto že več kot tisoč žensk. Vsaka ženska bi se morala zavedati, da je rak dojk ženska bolezen in da lahko doleti tudi njo. Sprožilni faktorji so zgodnja menstruacija in pozna menopavza, pozno imajo 1. otroka in številčno manj otrok, stresno življenje in razvade (npr. kajenje) ter slab način prehranjevanja in pomanjkljiva telesna aktivnost. Redni pregledi z mamografijo na dve leti zmanjšajo umrlji-vost do 30 %. Zelo pomembno, da SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE (NE čOAKAJ! - »čOAS NI ZAVEZNIK RAKA!«) Naša DOLŽNOST je,da se ženska pri 20. nauči pregledovati dojke in pregledovanje dojk izvaja vsak mesec. K zdravniku pa naj se odpravi vedno, ko bo zatipana zatrdlina ostala na istem mestu en mesec in v primeru izcedka ter ugreznjene bradavice. Ženska po 50. letu mora na vsaki 2 leti opraviti mamografijo, če ne spada v rizično skupino, drugače že prej. čOe je za rakom dojk obolela mama, babica ali sestra je možnost, da ima ženska okvarjen gen (BRCA 1, BRCA 2) in večjo možnost, da tudi same obolijo. Obstaja možnost testiranja ali ima ženska okvarjen gen (krvne preiskave delajo na OI). Skrbeti za telo in dušo (zdrava prehrana, aktivnost, opustimo razvade). čOE OTIPAMO ZATRDLINO ALI VIDNO SPREMEMBO DOJKE Obiščemo splošnega zdravnika ali ginekologa, ki nas napoti k specialistu za bolezni dojk. Izberemo si zdravnika, ki mu zaupamo. Pozanimamo se o vseh vrstah in načinih zdravljenja (pred razgovorom pri zdravniku si pripravimo vprašanja) Na razgovorih ni napačnih vprašanj, zato se ne bojte vprašati, kar vas zanima! NAčOINI ODKRIVANJA: - SAMOPREGLEDOVANJE (slika desno) - MAMOGRAFIJA je rentgensko slikanje, s katerim odkrivamo bolezenske spremembe v dojki. Z mamografijo lahko odkrijemo začetne bolezenske spremembe. Z diagnostično mamografijo skušamo potrditi ali ovreči sum raka pri ženskah z določenimi simptomi. Pri screening ali presejalni mamografiji aktivno iščemo raka dojk pri skupini žensk, ki nimajo nikakršnih znakov obolenja dojk. Namen presejalne mamografije je iskanje zgodnjih oblik raka dojk, manjše od enega centimetra, ki še niso tipna. Ciljna skupina so ženske nad 50-imi leti, ki ne kažejo nobenih znakov obolenja ali težav z dojkami. - BIOPSIJA - odvzem koščka tkiva (z iglo ali kirurškim posegom), ki ga pregleda patolog in oceni ali je tkivo rakavo ali ne. ZDRAVLJENJE RAKA DOJK Raka dojk zdravimo na več načinov. Rak dojk namreč ni ena bolezen in zato za zdravljenje obolele osebo skrbi cela vrsta strokovnjakov, ki za vsako bolnico posebej izdela načrt zdravljenja. Zdravniki so dolžni pacientom predstaviti vse možnosti in na koncu skupaj s pacientom presodijo, katero zdravljenje bo najkoristnejše. Odločitev o kombinaciji zdravljenja je odvisna od vrste raka, razširjenosti bolezni, velikosti tumorja itd. Največkrat je zdravljenje kombinacija kirurgije sistemskega zdravljenja in obsevanja. Zdravljenje je odvisno od stadija, v katerem je rak odkrit (stadij 0 - odkrit z mamografijo - je ozdravljiv skoraj 100 %) Kirurško zdravljenje: Zdravnik kirurg, kirurško odstrani tumor in v nekaterih primerih, ko je to seveda potrebno, še pazdušne bezgavke. Sistemsko zdravljenje: Citostatiki, ki uničujejo rakave celice, preprečijo njihovo širjenje, upočasnijo tumorsko rast. Žal pa ne prizadenejo le rakavih celic, ampak imajo lahko tudi stranske učinke: izguba las, apetita, lahko povzročajo slabost, itd. Biološko zdravljenje: Usmerjeno na lastnosti, ki jih imajo določene rakave celice. Praviloma ne okvarja normalnih celic. Hormonsko zdravljenje: Več vrst hormonskega zdravljenja. Obsevanje: Največkrat po operaciji. To je zdravljenje z visokoenergijskimi delci, ki uničujejo rakave celice. O raku se je potrebno pogovarjati Zaradi neosveščenosti pride v Sloveniji prvič k zdravniku 51% žensk, ki že imajo razvito bolezen in tako slabše možnosti za ozdravitev. S pogovorom v družini in okolici bomo laže sprejemali in premagovali bolezen. Pomembno je, da tudi otrokom na primeren način povemo, za kakšno bolezen gre, če je nekdo iz družine zbolel. Potrebno se je pogovarjati s partnerjem, saj so moški dostikrat prizadeti, ker se čutijo nemočne in ne znajo pomagati partnerici. Vendar je pravica vsake bolnice, da se sama odloči, koga obvesti o svoji bolezni! Strah in šok Strah in šok sta tipična pojava pri bolnikih z rakom, saj ko zboli telo, zboli tudi duša. Zato je v Sloveniji organiziranih veliko skupin za pomoč in svetovanja, ki so namenjeni temu, da se seznanimo z boleznijo. Moški in rak dojk Tudi moški obolevajo za rakom dojk (1-2 % vseh obolelih), zato je tudi pri njih pomembno samopregledovanje. Zdravljenje poteka na podoben način kot pri ženskah. Rak dojk je ozdravljiva bolezen, a mora biti odkrita pravočasno, zato je še kako pomembno redno pregledovanje in boljša osveščenost. Ženska sama je tista, ki lahko naredi največ za svoje telo in dušo! Predvsem pa ne smemo nikoli obupati! O raku govorimo, če se telesne celice začnejo nenadzorovano deliti. Nastane tumor, ki za svojo rast potrebuje energijo, s tem pa prizadene zdrave celice in moti organizacijo organizma. Pri raku dojk se bolezen začne v žleznih mešičkih ali izvodilih in se kasneje razširi v maščobno tkivo, lahko pa tudi v druge dele telesa. Pričakovani rezultati zdravljenja raka dojk (prognoza) so odvisni od stadija bolezni ob diagnozi. Pri raku dojk govorimo o petih stadijih: - Stadij 0: najzgodnejša oblika raka, ki praviloma ne tvori tipljivega tumorja. - Stadij I: tumor meri manj kot dva centimetra. - Stadij II: tumor meri manj kot pet centimetrov, prizadete so lahko tudi bezgavke pod pazduho. - Stadij III: prizadete so bezgavke pod pazduho, ki so lahko že tipne ali vidne s prostim očesom, trde na otip in fiksirane. - Stadij IV: tumor je že zaseval v druge organe, npr. v kosti in možgane. Zahvaljujemo se dr. Mojci Senčar, predsednici slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, ker nam je s svojimi izkušnjami in znanjem pomagala pri oblikovanju besedila.

Depresija

Depresija ali tesnoba je najpogostejša duševna motnja in prizadene razpoloženje,mišljenje in telo. Uspešno jo lahko zdravimo prav tako kot npr. sladkorno bolezen, povišan krvni tlak ali artritis. Če depresije ne zdravimo, lahko traja zelo dolgo, neredko več mesecev ali let. Depresija se lahko tudi večkrat ponovi.

NA NASTANEK DEPRESIJE vplivajo trije dejavniki: prirojene lastnosti, osebnostne lastnosti in življenjske okoliščine. Depresijo lahko sprožijo različne življenjske obremenitve (kronična bolezen, denarne težave, težave v družini, medsebojni odnosi ) ali pa nenadni dogodki, ki spremenijo življenjsko utirjenost (izguba drage osebe,izguba dela, upokojitev). DEPRESIJA JE POSLEDICA kemičnega neravnotežja med snovmi, ki prenašajo informacije v možganih, zato se pojavijo: - telesne motnje (motnje spanja, apetita, spolne funkcije, povečano zaznavanje bolečine,pomanjkanje energije in utrujenost) - Motnje v razpoloženju (razdražljivost, notranja praznina, potrtost, tesnoba) - težave v mišlJenju in spoznavnih funkcij NI NUJNO, DA SO OB DEPRESIJI IZRAŽENI VSI ZNAKI HKRATI Pri nekaterih osebah z depresijo se pojavijo najprej telesne bolečine, prekomerno uživanje alkoholnih pijač in občutek izgorelosti, izčrpanosti, nemoči. Telesni znaki tesnobe so: - tiščanje v prsih - razbijanje srca - mravljinci po nogah in rokah - težko dihanje - prebavne motnje - tresenje rok - omotica Včasih se pojavijo tudi pravi panični napadi, ki so izjemno neprijetni, a pravzaprav nenevarni za zdravje. Pri paničnih napadih so prisotni vsi prej našteti simptomi telesne tesnobe, hud strah, poleg pa se pojavijo še misli, da lahko oseba zaradi napada umre, izgubi zdrav razum ali nadzor nad svojim vedenjem. DEPRESIJA NI POSLEDICA čOLOVEKOVE ŠIBKOSTI in je ni moč premagati samo z močno voljo. Zelo pomembno, da se depresija ustrezno zdravi. Danes imamo na voljo učinkovita zdravila in več vrst psihoterapevtskih pristopov. Zdravila (antidepresivi) , ki imajo pomembno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju kemičnega ravnotežja v možganih, najprej omilijo in nato odpravijo bolezenske znake. Antidepresivi so varna zdravila, ki ne povzročajo odvisnosti. Do izboljšanja nekaterih znakov depresije lahko pride že po enem tednu zdravljenja, za bistveno izboljšanje pa je potrebno počakati 3 do 4 tedne. Zdravljenje z zdravili traja še 4-12 mesecev od tedaj, ko so odpravljeni vsi znaki depresije. čOe zdravljenje ni dovolj dolgo, je velika verjetnost, da se depresija ponovi. NE BOJTE SI PRIZNATI, DA POTREBUJETE POMOčO. KER JE DEPRESIJA BOLEZEN KOT VSAKA DRUGA, JE PRAV, DA TEŽAVE ZAUPATE ZDRAVNIKU. POLEG ZDRAVLJENJA Z ZDRAVILI, KI JE NAJUčOINKOVITEJŠE, LAHKO VELIKO PO STORITE TUDI SAMI. RAZVREDITE SE, POIŠčOITE SI DRUŽBO, POJDITE NA SPREHOD V NARAVO, S PRIJATELJI NA KLEPET.

Garje

Garje so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana SRBEC. Samica skoplje v vrhnji plasti kože rove v katere odlaga jajčeca in iztrebke, pri tem povzroča srbež, ki je izrazit predvsem ponoči. Ravno nočni srbež pa je prvi pomembni znak, ki nam vzbuja sum na garje. Srbec napada predvsem tista mesta, kjer je koža tenka in mehka, redno pa se izogne koži hrbta in glave. Pri dojenčkih in majhnih otrocih pa je lahko prizadeta vsa koža, celo obraz, dlani in podplati.

NAČIN OKUŽBE:
Okužimo se predvsem neposredno s telesnim stikom, redkeje posredno z uporabo perila ali posteljne obloge. Garje se rade naglo širijo, zlasti med člani družine, kakor tudi v vrtcih, šolah, internatih, ...
Zdravljanje:
V rabi so razna zdravila v obliki mazil ali tekočin. Pomniti pa velja,da je za uspešno zdravljenje garij potreben predvsem pravilni postopek. Zdravljenje praviloma traja tri dni.

PRVI DAN • A/ bolnik se okopa z milom v vroči vodi in se • B/ z vtiranjem namaže s predpisanim mazilom vso kožo razen glave • C/ obleče sveže perilo in zamenja posteljnino DRUGI IN TREJI IN čOETRTI DAN se ponovno namaže vendar brez predhodnega kopanja PETI DAN se okoplje ter ponovno preobleče sveže perilo in posteljnino Vedeti moramo,da lahko koža še nekaj dni po zdravljenju srbi. K temu prispevajo tudi zdravila proti garjam, ki rada dražijo. čOe po enem tednu srbenje ne mine, naj o mor3ebitnem ponovnem zdravljenju odloča zdravnik. Zlasti natančno pa se moramo držati zdravnikovih navodil pri zdravljenju dojenčkov, malih otrok in nosečnic. PREPREčOEVANJE PONOVNIH OKUŽB IN ŠIRJENJE GARIJ! čOe se hočemo izogniti ponovnim okužbam je nujno: • da perilo in posteljnino prekuhamo, obleke, odeje in podobno pa zlikamo z vročim likalnikom. Srbec pogine tudi, če omejene predmete vsaj 14 dni zračimo • da istočasno zdravimo vse obolele v družini • da vzdržujemo osebno čistočo in snago v stanovanju • 1 krat premažemo vse osebe (tudi zdravo kožo) ki so bile v stiku z bolnikom.

Osteoporoza

Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti. Kosti, ki so bile močne, postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Gibi, ki se zdijo sami po sebi umevni, npr. skloniti se in pobrati časopis ali dvigniti vnuka, lahko pri bolnikih z osteoporozo povzročijo zlome. Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi. Takrat je bolezen že napredovala.

Zlom - neprijeten zaplet osteoporoze Osteoporoza je bolezen starejših ljudi. Do svojega 80. leta starosti si bo vsaka tretja ženska in vsak osmi moški zlomil kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze. Ocenjujejo, da se v Evropi vsakih 30 sekund zlomi kost zaradi krhkosti. Najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk ali roka tik nad zapestjem. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo število takšnih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo. Posledice zlomov Tveganje ženske, da bo umrla zaradi zapletov po zlomu kolka, je enaka tveganju za smrt zaradi raka dojke. Zaradi zloma kolka umre namreč kar 20 % bolnikov, in to že v prvem letu po zlomu. Zaradi zlomov vretenc, ki so najpogostejši zlomi zaradi krhkosti kosti in so pri polovici primerov neprepoznani, se bolniki zmanjšajo za več centimetrov, njihov hrbet postane ukrivljen, pojavijo se težave z dihanjem, lahko tudi vnetje požiralnika. Jasno je torej, da je osteoporoza resna nevarnost za vaše zdravje in morda celo za vaše življenje. Kosti niso mrtve, ampak še kako žive Ker je osteoporoza bolezen kosti, je pomembno vedeti, iz česa so kosti sestavljene, kako rastejo in se spreminjajo. Sestavljene so v glavnem iz beljakovinskega ogrodja, v katerega se nalagata kalcij in fosfat. Kosti so zato močne in prožne obenem, tako da lahko kljubujejo tudi največjim obremenitvam. Kosti se vse življenje neprestano prenavljajo. Stara kost se razgradi, v prostorih, ki tako nastanejo, se nalaga nova. V otroštvu in najstniških letih se nova kost nalaga hitreje, kot se stara kost odstranjuje. Na ta način kosti postajajo večje, težje in gostejše. Tvorba kosti prehiteva njeno razgradnjo, dokler ne dosežemo največje kostne mase, kar se zgodi do 30. leta starosti. Pozneje se začne kostna masa postopno manjšati. Proces se zelo pospeši pri ženskah v prvih letih po menopavzi, nato pa poteka pri obeh spolih enako hitro. Ker imajo ženske na splošno manjšo kostno maso kot moški, poleg tega pa se v obdobju po menopavzi kostna masa hitro zmanjšuje, ni presenetljivo, da je med bolniki z osteoporozo kar 80 % žensk. S staranjem je izguba dela kostne mase običajna in pričakovana. Nasprotno je pojav osteoporoze z bolečimi zlomi in izrazitim zmanjšanjem telesne višine tudi pri starejših bolezenski pojav. Verjetnost osteoporoze je večja, če v obdobju tvorbe kosti te niso dosegle največje mase. Predstavljajte si, da je vaša kost kot bančni račun, na katerem je le toliko kosti, kot ste je na račun naložili. Zakaj merimo mineralno kostno gostoto? Preden se kost zlomi, osteoporoza ne povzroča nobenih težav, zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Edini način, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, je merjenje mineralne kostne gostote. Merimo jo s posebno napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Metoda je varna, saj je sevanje izrazito majhno, kar 10- do 15-krat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju pljuč. Meritev je opravljena v nekaj minutah, neboleče in zelo natančno. S to meritvijo odkrijemo osteoporozo pred pojavom zlomov in napovemo, kakšna je nevarnost zloma. S ponovnimi meritvami ocenimo izgubo kostne mase v določenem časovnem intervalu ali pa spremljamo učinek zdravljenja osteoporoze. Kdo mora opraviti meritev kostne gostote? čOe boste na katerokoli od naslednjih vprašanj odgovorili PRITRDILNO, je smiselno, da opravite merjenje mineralne kostne gostote. 1. Ali imate kateregakoli od naslednjih dejavnikov tveganja? a. zgodnja menopavza pred 45. letom ali izostanek menstruacije za več kot eno leto b. zdravljenje z glukokortikoidi več kot tri mesece c. majhna telesna teža (manj kot 60 kg) d. zlom kolka pri manjši poškodbi v ožji družini e. katerokoli od bolezni, ki jih spremlja majhna kostna gostota oziroma osteoporoza (gl. stran 17) 2. Ste že utrpeli zlom pri manjšem padcu ali poškodbi? 3. So vam z rentgenskim slikanjem hrbtenice morda ugotovili zlom vretenca ali posumili na majhno kostno gostoto? 4. Ste se od mladosti bistveno znižali ali upognili? Kaj narediti, če izmerimo majhno kostno gostoto? Zmanjšanje kostne gostote v območje osteoporoze lahko pomeni drugo kostno bolezen! Prosite svojega zdravnika, da vas napoti na obvezne laboratorijske raziskave za izključevanje teh bolezni, ki lahko posnemajo osteoporozo. Laboratorijski testi naj bodo posebej natančni, če ste moškega spola, če ste že utrpeli zlom zaradi krhkosti kosti, če imate v primerjavi s svojimi vrstniki nepričakovano majhno kostno gostoto ali če je bilo zdravljenje, ki so vam ga predpisali, neučinkovito. Ultrazvok petnice Za merjenje kostne gostote lahko uporabimo tudi ultrazvok petnice. To ni nadomestilo za merjenje kostne gostote z rentgenskim aparatom. Na podlagi meritve z ultrazvokom lahko ugotovimo samo, da nimate osteoporoze. čOe izvid meritve vzbudi sum na osteoporozo, je nujna dodatna meritev z aparaturo za merjenje kostne gostote (glej stran 12). Dokončne diagnoze osteoporoze z UZ-meritvijo torej ni moč postaviti. Začetek zdravljenja na podlagi UZ-izvida zato ni utemeljen. Nikoli ne smete začeti zdravljenja samo na podlagi ultrazvočne meritve petnice! Kaj pospešuje nastanek osteoporoze? Osteoporoza je bolezen, katere vseh vzrokov še ne poznamo. Znani so nekateri dejavniki, ki zelo zvečajo tveganje njenega nastanka. Imenujemo jih dejavniki tveganja. Dejavniki tveganja so: - spol: Pri ženskah je možnost razvoja osteoporoze večja kot pri moških. Ženske so namreč običajno lažje, imajo tanjše kosti in se jim neposredno po menopavzi kostna masa hitro zmanjša. - starost: Starejši kot ste, večje je tveganje za osteoporozo. Kostna gostota se z leti namreč zmanjšuje, kosti pa postajajo krhkejše. - teža: čOe tehtate manj kot 60 kg in imate drobne kosti, je tveganje za razvoj osteoporoze večje. - sorodniki z osteoporozo ali zlomi: čOe je vaš bližnji sorodnik imel osteoporozo, je tveganje, da tudi vi zbolite za to boleznijo, bistveno večje. - zgodnja menopavza pred 45. letom (naravna ali po odstranitvi rodil) - prehrana: Hrana z malo kalcija in vitamina D je za kosti škodljiva. Pretirano uživanje beljakovin (meso) in soli lahko zaloge kalcija v telesu še zmanjša. - telesna vadba: čOe ste telesno nedejavni ali daljši čas vezani na posteljo, je tveganje za razvoj osteoporoze veliko. - razvade: Kajenje in pretirano uživanje alkoholnih pijač nažirata kosti. Nevarna zdravila Zdravila so pogost, pomemben in včasih spregledan dejavnik tveganja pri razvoju osteoporoze. Zdravila, ki kostem izrazito škodujejo, so glukokortikoidi. Uporabljamo jih za zdravljenje artritisa, astme, vnetne bolezni črevesja, lupusa eritematozusa, bolezni pljuč, ledvic in jeter. Uporabljamo jih tudi po presaditvi organov in za zdravljenje raka. čOe jemljete ta zdravila, opozorite svojega zdravnika na njihov učinek na kosti, saj je možno vsaj del škodljivih učinkov preprečiti. Izgubo kostne mase lahko povzočijo tudi: zdravila proti epilepsiji, nekatera zdravila za zdravljenje raka prostate in raka dojke, imunosupresivna zdravila (metotreksat, ciklosporin A), heparin in holestiramin. Osteoporoza je lahko samo spremljevalka drugih bolezni! Osteoporoza spremlja: - hipogonadizem - nezadostno delovanje spolnih žlez pri ženski ali moškem - hipertirozo - bolezen ščitnice, ki izloča preveč hormonov - hiperparatiroidizem - preveč hormona, ki ga izločajo obščitnične žleze - Cushingov sindrom - prevelika aktivnost nadledvičnic - vnetno bolezen črevesja - celiakijo - bolezen neprenašanja glutena - jetrne bolezni - bolezni kostnega mozga (plazmocitom) - revmatoidni artritis - lupus eritematozus - ledvične bolezni - anoreksijo nervozo - presaditev organov. V teh primerih govorimo o sekundarni osteoporozi, kar pomeni, da zdravimo osnovno bolezen. Z odstranitvijo osnovne bolezni bo osteoporoza sama izginila. Preprečevanje osteoporoze Osteoporozo lahko preprečimo. Najmočnejše orožje v obrambi pred razvojem te bolezni je nastanek močnih kosti, zlasti pred 30. letom starosti. Pozneje je treba kostno maso seveda vzdrževati in upočasniti njeno zmanjševanje v zrelejših letih. Preprečevanje osteoporoze se torej začne že v otroštvu in nadaljuje vse življenje. Običajno govorimo o štirih stopnjah preprečevanja osteoporoze. Vsaka od njih sama po sebi ne zadošča, vse skupaj pa so pogosto učinkovite: 1. uravnotežena prehrana, obogatena s kalcijem in vitaminom D 2. redna telesna dejavnost 3. zdrav način življenja brez kajenja in čezmernega pitja alkoholnih pijač 4. pravočasno merjenje kostne gostote in uvedba zdravil, če je to potrebno. Kalcij Kalcij je nujno potreben za kosti, pa tudi za delovanje srca, mišic, živcev in strjevanje krvi. čOe ga zaužijemo premalo, se mora sproščati iz kosti, kjer je kar 99 % vsega kalcija v telesu. Posledica tega je zmanjšanje kostne gostote in zvečanje nevarnosti zlomov. Priporočen dnevni vnos kalcija se s starostjo spreminja. Največ kalcija potrebujejo mladi, ko telo hitro raste, ravno tako pa tudi starejši, ker se manj kalcija iz hrane prenese iz črevesa v kri in naprej v kost. Ugotovili so, da veliko ljudi, predvsem pa mladih deklet in žensk, zaužije s hrano manj kot polovico priporočenega kalcija za gradnjo in vzdrževanje zdravih kosti. Osteoporoza Kako zagotoviti dovolj kalcija? Najbolj preprosto in naravno je, če zaužijete predpisano dnevno količino kalcija s hrano. Odličen vir kalcija so manj mastno mleko in mlečni izdelki. Nekateri ljudje nimajo encima laktaza, ki razgrajuje mlečni sladkor, zato mleka ne prenašajo. V tem primeru priporočamo uživanje jogurtov in trših sirov. Druga, nemlečna hrana običajno zagotovi še 300 mg kalcija na dan. Zelo slana hrana z veliko beljakovinami pospeši izgubo kalcija skozi ledvice. Kalcijevi nadomestki Včasih je treba kalcij vendarle nadomeščati v obliki tablet. Koliko kalcija boste morali jemati v obliki tablet, je odvisno od tega, koliko kalcija zaužijete s prehrano. V lekarnah in prosti prodaji boste našli številne preparate, ki vsebujejo kalcij, najpogosteje kalcijev karbonat, ki ga je treba jemati s hrano. Vedno preverite, kolikšna je vsebnost uporabnega (elementarnega) kalcija v tableti (v tisočmiligramski tableti kalcijevega karbonata je 400 mg uporabnega oziroma elementarnega kalcija). Pomembno je tudi, da se bo kalcij iz preparata v telesu dobro izkoristil. To se bo zgodilo, če boste kalcijevo tableto v celoti raztopili tudi v manjšem kozarcu tople vode ali kisa (v približno 30 minutah). Kalcij se bolje izkoristi, če vzamete le 500 mg elementarnega kalcija ali manj naenkrat, in sicer popoldan ali zvečer. Odsvetujemo jemanje več kot 2000 mg elementarnega kalcija na dan. Še posebno bodite previdni tisti, ki ste že imeli ledvične kamne. Ob vnosu kalcija se v tem primeru pogovorite s svojim zdravnikom, vedeti pa je treba, da kalcij zelo redko povzroči nastanek ledvičnih kamnov pri ljudeh z normalnim delovanjem ledvic. Kalcijevi preparati imajo lahko druge stranske učinke, npr. zaprtje ali napenjanje. Morda bo pomagalo, če boste pili več tekočine in jedli več vlaknin, včasih pa bo treba preizkusiti več kalcijevih preparatov, preden boste našli pravega zase. Vitamin D Vitamin D omogoča, da prispe kalcij iz črevesja v kri in kost in je tako ključen za zdrave kosti. Nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Zadošča, če vsak dan za vsaj 15 minut soncu izpostavimo obraz in roke do komolcev. čOim svetlejša je koža, tem več vitamina D nastane. Krema za sončenje z zaščitnim faktorjem, steklo, obleka in onesnažen zrak zelo zmanjšajo nastajanje vitamina D v koži. Sposobnost nastajanja vitamina D se s staranjem zmanjšuje, tako da postanejo pomembni tudi viri vitamina D v prehrani. To so z vitaminom D obogateni mlečni izdelki, jajčni rumenjak, morske ribe (sardine, slaniki, losos, tuna) in jetra. Dodatek vitamina D vsebujejo tudi nekateri kalcijevi dodatki in večinoma vsi multivitaminski pripravki. Tudi mlajšim včasih svetujemo dodatek vitamina D, vsaj v zimskih in jesenskih mesecih. Priporočena dnevna količina je 400 do 800 enot (10 do 20 mikrogramov) na dan. Večje količine so lahko nevarne, zato jih ne jemljite, če jih ni predpisal zdravnik. Telesna dejavnost Telesna dejavnost je pomembna za gradnjo in vzdrževanje močnih kosti in mišic vse življenje. Vaše kosti se bodo, podobno kot mišice, odzvale na telesno vadbo tako, da bodo postale močnejše in gostejše. čOe boste le sedeli, se bo kostna gostota postopno zmanjšala. Za močne kosti so pomembne predvsem tiste dejavnosti, pri katerih kosti in mišice delujejo proti težnosti. To so vse tiste vaje, pri katerih vaše noge nosijo vašo težo: tek, hoja, hoja po stopnicah, ples, igranje z žogo. Koristne so tudi vaje z utežmi ali na fitnes napravah. Dnevne dejavnosti in večina športov so običajno kombinacija obeh vrst vaj. Pomembno je, da z intenzivnostjo vadbe ne pretiravate. Bolj smiselna je redna vadba tri- do štirikrat na teden po 30 minut, kar lahko razdelite tudi na krajšo, desetminutno vadbo. Preprosto bo, če boste vključili vadbo v svoje življenje tako, da boste šli peš na delo, v trgovino, na pošto ali v knjižnico. Pojdite po stopnicah namesto z dvigalom! Bolj zabavno je, če boste telovadili v družbi, vpišite se v telovadno društvo! Prepovedano za bolnike z osteoporozo! čOe že imate osteoporozo, bodite posebej previdni. Izogibajte se dejavnostim, pri katerih obstaja velika možnost padca, na primer hitremu alpskemu smučanju, gorskemu kolesarstvu, drsanju. Tudi golf, kegljanje, tenis ali jahanje lahko hrbtenico zelo obremenijo, zato je potrebna velika previdnost. Izogibajte se vajam, ki zahtevajo močne ali sunkovite gibe oziroma povzročajo pretiran napor v določenem delu telesa (npr. trebušnjaki). Najbolje je, če se pred začetkom vadbe posvetujete s fizioterapevtom ali svojim zdravnikom. Zdravila za osteoporozo Osteoporoza je kronična bolezen in jo moramo zdraviti, ne znamo pa je ozdraviti. Imamo vrsto zdravil, s katerimi upočasnimo njeno napredovanje in izboljšamo kvaliteto preostale kosti. Z zdravili lahko preprečimo zlom kosti. Pri tem so nekatera zdravila bolj, druga pa manj učinkovita. Za vsa zdravila velja, da jih je treba jemati neprekinjeno vrsto let. Bistveno bolj so učinkovita, če med njihovim jemanjem svojim kostem zagotovite tudi dovolj kalcija in vitamina D ter redno telovadite. Zdravila delimo na dve veliki skupini. Velika večina je tistih, ki zavirajo razgradnjo kosti: bisfosfonati, estrogeni, raloksifen in kalcitonin. V drugi skupini je zaenkrat le teriparatid, oblika hormona obščitnic, ki spodbuja nastajanje nove kosti. Bisfosfonati Bisfosfonati so nehormonska zdravila, ki delujejo le na kost. Vežejo se na njeno površino in zavirajo delovanje celic, ki kost razgrajujejo. Na ta način prevlada tvorjenje kosti in kostna gostota se zveča. Stranski učinki so redki in zanemarljivi, če se zdravila jemlje natančno po priloženih navodilih. Pojavijo se lahko slabost, driska, bolečine v trebuhu, kosteh ali mišicah, redko kožna alergija. čOe se navodil za jemanje ne upošteva, se lahko pojavi draženje ali celo razjeda požiralnika. Alendronat (Fosamax, Lindron) je novejše zdravilo, za katerega je dokazano, da zmanjša nevarnost zloma vretenca in kolka za približno polovico. Zdravnik vam bo lahko predpisal jemanje ene tablete enkrat na teden. Zdravilo boste vzeli zjutraj na tešče in popili poln kozarec vode. Z zajtrkom ali jemanjem drugih zdravil počakajte še vsaj 30 minut, in sicer stoje ali sede. Etidronat (Pleostat) je starejši bisfosfonat, za katerega je dokazano, da zmanjšuje nevarnost zlomov vretenc, ne pa tudi zlomov kolka. Jemljete ga dve uri pred jedjo s kozarcem vode v 14-dnevnih ciklusih z 10-tedenskim premorom. Njegova uporaba po svežem zlomu ni primerna, ker moti celjenje kosti. Hormonsko zdravljenje Nadomestno hormonsko zdravljenje pomeni nadomeščanje ženskih spolnih hormonov, ko jih jajčniki v obdobju menopavze prenehajo izdelovati. Leta 2002 so zanesljivo dokazali, da nadomestno hormonsko zdravljenje zmanjša nevarnost zloma vretenc, kolka in drugih nevretenčnih zlomov, zmanjša pa tudi tveganje za nastanek raka debelega črevesa. Žal se je tudi izkazalo, da ženski spolni hormoni zvečajo nevarnost nastanka raka dojke, možganske kapi, koronarne srčne bolezni in venskih strdkov. Takšni nezaželeni učinki se lahko pojavijo predvsem med dolgotrajnim jemanjem (več kot pet let). Zaradi teh podatkov vam lahko zdravnik predpiše za preprečevanje ali zdravljenje osteoporoze ženske spolne hormone za kratek čas (do pet let, če se ni pojavila zgodnja menopavza pred 45. letom) le, če imate sočasno tudi izrazite težave zaradi menopavze. Preprečili bodo namreč vroče oblivanje, nočno znojenje, nespečnost in razdražljivost. Ko bodo te težave izginile, se s svojim zdravnikom ali ginekologom pogovorite o uvedbi drugega zdravila za osteoporozo. Raloksifen Raloksifen (Evista) spada v novo skupino zdravil, za katere je značilno, da se v določenih tkivih obnašajo kot ženski spolni hormoni (estrogeni), v drugih pa ravno obratno. Dokazano je, da zmanjša nevarnost zlomov vretenc za približno polovico. Dokazov o zmanjševanju tveganja drugih zlomov ni, zmanjša pa se nevarnost nastanka nekaterih oblik raka dojke. Stranski učinki so redki, lahko pa poslabša vroče oblivanje ali povzroči vensko trombozo. Predpisujemo ga lahko le ženskam po menopavzi. Jemati je treba po eno tableto zdravila na dan, s hrano ali brez nje. Kalcitonin Kalcitonin (Miacalcic) je hormon, ki ga izločajo posebne celice ščitnice in običajno sodeluje pri uravnavanju serumskega kalcija. Ker je beljakovina, je v obliki tablet neučinkovit, zato ga dajemo v obliki podkožnih injekcij, še pogosteje pa v obliki nosnega pršila. Zadošča en vpih zdravila na dan, vsak dan v drugo nosnico. Zmanjšuje nevarnost zlomov vretenc, ni pa podatkov o zmanjšanju tveganja za vse druge zlome. Med uporabo nosnega pršila so stranski učinki redki, lahko pa se pojavita draženje nosne sluznice z izcedkom iz nosu in glavobol. Lajša tudi bolečine po osteoporoznem zlomu. Teriparatid Teriparatid (Forteo) je sintetična oblika hormona žlez obščitnic. V obliki podkožnih injekcij enkrat na dan zelo zmanjša nevarnost zloma vretenc, kolka in drugih zlomov. Pospešuje gradnjo nove kosti. Zdravila v Sloveniji še ni. Ko se bo pojavilo, bo rezervirano za bolnike z najhujšimi oblikami osteoporoze. Stranski učinki so slabost, krči v nogah, omotica. Preprečevanje padcev Vsako leto pade približno tretjina ljudi, starih 65 let ali več. Marsikateri padec se žal konča z zlomom. čOe so kosti krhke zaradi osteoporoze, se zlomijo še bistveno prej in večkrat kot sicer. čOe želite padce in s tem zlome preprečiti, premislite o naslednjih ukrepih: - Na sprehodu: uporabite sprehajalno palico za dodatno stabilnost, nosite udobne čevlje z gumijastim podplatom. Ko je poledenelo, ostanite doma, če je le možno. - Doma: odstranite vse ovire, npr. nepotrebne predmete s tal, manjše kose pohištva, žice električne napeljave, preproge naj bodo pritrjene, ne hodite po stanovanju v nogavicah ali copatih, bolje je nositi lahke čevlje. Poskrbite, da bodo prostori, predvsem pa stopnišča, dobro razsvetljeni. Ponoči, ko vstanete, vedno najprej prižgite luč in za kratek čas sedite na rob postelje. V kopalnici pritrdite držala ob kopalni kadi in straniščni školjki. Na stopniščih naj bo na obeh straneh zanesljiva ograja. - Bodite pozorni, če se vam poslabšajo vid, sluh ali ravnotežje in se o tem pravočasno pogovorite s svojim zdravnikom. - K padcu lahko prispevajo tudi različna zdravila, npr. pomirjevala in zdravila za nižanje krvnega tlaka, saj lahko povzročijo vrtoglavico, omotico ali izgubo ravnotežja. Morebitne kombinacije teh zdravil so lahko še usodnejše. Pogovorite se o tem s svojim zdravnikom. Sami ne spreminjajte odmerkov predpisanih zdravil!